Študija, ki jo je vodil slovenski znanstvenik: šakali bi lahko naselili tri četrtine Evrope

Iztrebljanje volkov v 19. in 20. stoletju je bilo ključno za širjenje zlatega šakala po Evropi, ugotavlja študija, ki so jo vodili znanstveniki iz Slovenije in Francije. Ugotovili so tudi, da šakali območja blizu naselij uporabljajo kot zaščito pred volkovi. Študija napoveduje, da bi šakali v prihodnje lahko naselili do 75 odstotkov Evrope.

Kaj je razčlog za širjenje?

Raziskovalci iz 13 evropskih držav so pod vodstvom znanstvenikov iz Slovenije in Francije proučevali širjenje zlatega šakala po Evropi, je sporočil vodilni avtor raziskave Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Strokovnjaki so doslej predpostavljali več možnih vzrokov za to širjenje, na primer segrevanje podnebja, spremembe v rabi prostora in pomanjkanje večjih plenilcev. Med slednjimi se je najpogosteje omenjalo volkove, ki lahko izpodrinejo in tudi uplenijo šakale.

Volk je bil po navedbah raziskovalcev nekoč razširjeni po vsej Evropi, vključno s celotno Slovenijo, medtem ko so bili šakali tisočletja omejeni na nekaj obalnih območij na jugovzhodnem robu celine. Vendar se je razmerje začelo spreminjati v 19. in 20. stoletju, ko so ljudje začeli intenzivno iztrebljati volkove.

Nova evropska raziskava, objavljena v reviji Nature Ecology & Evolution, temelji na terenskih podatkih, ki so jih raziskovalci med letoma 2001 in 2017 zbrali na skoraj 9000 lokacijah po Srednji in Jugovzhodni Evropi, tudi v Sloveniji, s pomočjo izzivanja oglašanja šakalov, metode, pri kateri predvajajo posnetke oglašanja šakalov in nato poslušajo, ali se živali odzovejo nazaj.

Ključno zgodovinsko iztrebljanje volkov

Rezultati kažejo, da šakali zbirajo območja z manj snežne odeje, zmerno pokritostjo z gozdom ter v bližini vodnih teles in mokrišč. Še večji vpliv pa imajo volkovi, ki so se izkazali za najpomembnejši dejavnik, ki določa verjetnost prisotnosti šakalov.

"Ob upoštevanju vseh ostalih dejavnikov so bili šakali najpogostejši na območjih, kjer so bili volkovi iztrebljeni ali se pojavljajo le občasno, najmanj verjetno pa je, da bomo na šakale naleteli v osrednjih delih teritorijev stabilnih volčjih tropov," so zapisali.

Rezultati po njihovih navedbah podpirajo predvidevanja, da je bilo zgodovinsko iztrebljanje volkov v Evropi glavni sprožilec za širjenje šakalov na tem kontinentu.

Analize so prav tako pokazale, da ljudje tudi danes pomembno vplivamo na odnos med obema vrstama, in sicer preko ekološkega procesa, znanega kot "človeški ščit". Raziskovalci so opazili, da se v regijah brez volkov šakali izogibajo človeškim naseljem. Kjer so volkovi prisotni, pa se vedenje šakalov spremeni - tam raje izbirajo območja v bližini ljudi. "To kaže, da se šakali bolj bojijo volkov kot ljudi in da so se naučili, da se volkovi izogibajo naseljem," so poudarili.

75 odstotkov Evrope primerne za šakale

Spoznanja so raziskovalcem omogočila, da so razvili napovedni model za prihodnje širjenje šakalov. Rezultati kažejo, da je kar 75 odstotkov kontinentalne Evrope okoljsko primerne za to vrsto. To je šestkrat več od območja, ki ga šakali trenutno poseljujejo. Pri tem so se še kot posebej primerna izkazala velika območja zahodne Evrope, kjer so bili šakali prvič opaženi šele v zadnjih letih, na primer v Franciji in na Iberskem polotoku.

Nadaljnje širjenje šakalov bo odvisno tudi od prihodnjega razvoja populacije volkov v Evropi, navajajo raziskovalci. Po več kot stoletju intenzivnega iztrebljanja se volkovi v zadnjih desetletjih vračajo na mnoga območja svoje nekdanje razširjenosti v Evropi. To je že zmanjšalo potencial za prisotnost šakalov v precejšnjem delu Evrope.

Kot je dejal Krofel, raziskava kaže, da lahko volkovi naravno omejujejo širjenje drugih zveri, vendar le, če imajo dovolj velika območja za življenje in stabilne populacije. "To je lahko precejšen izziv, ki zahteva aktivno upravljanje s pomočjo preizkušenih in učinkovitih ukrepov za preprečevanje konfliktov med ljudmi in plenilci," je dodal.

V spodnjem posnetku prisluhnite zavijanju teritorialne skupine zlatih šakalov, ki so se v okviru raziskave odzvali na predvajanje posnetka na Ljubljanskem barju. (Avtor posnetka: dr. Tomi Trilar, Slovenski arhiv živalskih zvokov, Prirodoslovni muzej Slovenije)